DGD dokumentacija je projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Njen namen je, da pristojni mnenjedajalci na njeni podlagi podajo svoja mnenja, upravni organ pa preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. DGD je zato ključna faza vsake resne investicije, saj predstavlja strokovno osnovo, na kateri se preverja skladnost načrtovane gradnje s prostorskimi akti, bistvenimi zahtevami in vplivi objekta na prostor ter sosednje nepremičnine.

Za investitorja to pomeni, da je kakovostno pripravljena DGD dokumentacija eden najpomembnejših korakov pred začetkom gradnje. Dober arhitekt v tej fazi ne pripravi le “papirjev za dovoljenje”, ampak preveri, ali je zasnova objekta realna, prostorsko skladna, funkcionalna in pripravljena za nadaljnji razvoj projekta. Prav zato je izbira izkušenega arhitekta za pripravo DGD bistvena za hitrejši, bolj varen in strokovno voden postopek.

Po veljavnih pojasnilih sistema PIS DGD vsebuje obrazce, tehnično poročilo, lokacijske prikaze in tehnične prikaze. Z njo se načrtuje izpolnjevanje tistih vsebin bistvenih zahtev, ki so pomembne glede vpliva nameravane gradnje v prostor in na sosednje objekte. V praksi to pomeni, da DGD opredeli osnovni koncept stavbe, umestitev na parcelo, ključne arhitekturne rešitve in bistvene tehnične podatke, ki so potrebni za pridobitev mnenj ter za odločanje o gradbenem dovoljenju.

Enotnega roka ni, saj je trajanje odvisno od zahtevnosti objekta, urejenosti vhodnih podatkov, potrebnih uskladitev z drugimi strokami in hitrosti pridobivanja mnenj.

Sama priprava dokumentacije je razmeroma hitra in traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, medtem ko so pogosto najbolj dolgotrajni del postopka prav pridobivanja mnenjev mnenjedajalcev in obravnava vlog na upravni enoti. Za večino objektov je predvideni rok od pričetka izvedbe projektne dokumentacije, do pridobitve gradbenega dovoljenja in pričetka gradnje okoli 1 leto.

Naloga projektanta arhitekture je, da vodi in strokovno oblikuje projektno rešitev tako, da je ta arhitekturno kakovostna, usklajena s predpisi in primerna za postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.

V praksi arhitekt v fazi DGD usklajuje želje investitorja, prostorske omejitve parcele, občinske pogoje, tehnične zahteve in delo drugih projektantov. Njegova naloga ni le risanje načrtov, ampak predvsem priprava premišljene zasnove, ki bo izvedljiva, zakonita in kakovostna.

Investitor s tem pridobi strokovnega partnerja, ki vodi postopek od ideje do dokumentacije za gradbeno dovoljenje in bistveno zmanjša tveganje za napake, zamude ter nepotrebne dodatne stroške.