PZI dokumentacija pomeni projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje. Njen namen je zagotoviti strokovna navodila za zakoličenje objekta, izvajanje gradnje in dokazovanje izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev. V Sloveniji je PZI obvezen za gradnjo zahtevnega in manj zahtevnega objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, ter tudi za nekatere primere nujne rekonstrukcije. Obenem jo je treba priložiti tudi k prijavi začetka gradnje.

Za investitorja to pomeni, da PZI ni le formalnost, ampak dokumentacija, po kateri se gradnja dejansko izvaja. Kot arhitekt poskrbimo, da je projekt za izvedbo gradnje pripravljen jasno, strokovno in uporabno za gradbišče, tako da investitor, izvajalec in nadzor vedo, kaj se gradi, kako se gradi in po katerih tehničnih

Po strokovnih pravilih PZI vsebuje zbirni načrt, načrte in priloge. Zbirni načrt vsebuje obrazce, zbirno tehnično poročilo, lokacijske prikaze in izkaze, načrti posameznih strokovnih področij, kot so arhitektura, gradbeništvo, strojne instalacije in elektrotehnika, vsebuje pa tudi obrazce, tehnično poročilo in tehnične prikaze. Priloge PZI so elaborati in študije.

Poleg osnovne vsebine lahko PZI, odvisno od objekta in naročila investitorja, vključuje tudi popis gradbeno obrtniških del s popisom materialov in opreme, navodila za izvedbo, sheme in detajle gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, tehnične prikaze notranje opreme, barvne študije in druge potrebne prikaze, ki se lahko zaradi tehnologije gradnje izdelujejo tudi med gradnjo in jih ni nujno priložiti že ob prijavi začetka gradnje.

riprava PZI poteka na podlagi že izdanega gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju dopustnih manjših odstopanj, po potrebi tudi poročila o vplivih na okolje, konservatorskega načrta in drugih strokovnih podlag. Načrti v PZI se izdelajo po strokovnih področjih, ki jih glede na vrsto in značilnosti objekta določi vodja projektiranja.

Vloga projektanta oziroma arhitekta je pri tem zelo pomembna. Po uradnih pojasnilih projektant odgovarja za celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije, določi vodjo projektiranja, ta pa vodi izdelavo dokumentacije, koordinira sodelujoče strokovnjake in skrbi za usklajenost vseh rešitev. Kadar je osnovna vsebina projekta arhitektura, je arhitekt pogosto tudi ključni nosilec usklajevanja med zasnovo, funkcionalnostjo, tehničnimi zahtevami in izvedbo.