Ključno je, da so podatki v obrazcih, tehničnih poročilih ter lokacijskih/tehničnih prikazih medsebojno usklajeni – to ni estetika, temveč zakonita zahteva in pogoj, da je dokumentacija ustrzena in kot takšna uporabna v pravnih in upravnih postopkih ter na gradbišču.

0) IDZ-idejna zasnova

V praksi se projekt začne še pred formalnimi tipi dokumentacije: z razjasnitvijo programa, ciljev, proračuna, etapnosti, geodetskih podlag, preveritvijo prostorskih aktov, variantami zasnove in osnovnimi strokovnimi preveritvami (npr. statična zasnova, požarna zasnova, komunalna preveritev, geomehanika ipd.).

V strokovni rabi se pogosto uporablja tudi IDP / idejni projekt (ter sorodne idejne faze), ki investitorju omogoča, da odločitve sprejme pravočasno in ceneje – preden se to onomoegoči ali vsaj precej oteži po pridobitvi dovoljenj ali tekom gradnje.

1) DPP – dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev

Namen: pridobitev projektnih in drugih pogojev (kadar je to zahtevano ali smiselno). DPP ni vedno obvezna, je pa lahko nujna, če tako določa poseben predpis (npr. varstvo kulturne dediščine).

Oblika/vsebina (tipično):

• zbirni prikaz,

• obrazci + lokacijski prikazi (toliko, da mnenjedajalci lahko podajo pogoje).

Kaj je rezultat: jasni projektni pogoji (omejitve, varovalni pasovi, priključevanje, varovanja, zahteve upravljavcev), ki bistveno zmanjšajo tveganje “presenečenj” v DGD/PZI.

2) DGD – dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja

Namen: pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. DGD vsebuje podatke, na podlagi katerih mnenjedajalci presojajo skladnost in določijo pogoje za nadaljnje faze, upravni organ pa odloča o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja.

Oblika/vsebina:

• zbirni prikaz,

• obrazci, tehnično poročilo,

• lokacijski in tehnični prikazi (tlorisi, prerezi, fasade, situacije, prikazi priključevanja ipd. v obsegu, ki je relevanten za dovoljevanje).

Kaj je rezultat: gradbeno dovoljenje z morebitnimi pogoji (npr. glede komunalnih priključkov, varovanj, požarne varnosti, vplivov na okolje, kulturne dediščine ipd.).

3) PZI – projektna dokumentacija za izvedbo gradnje

Namen: zagotoviti strokovna navodila za zakoličenje, izvajanje gradnje in dokazovanje izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev. PZI se izdela skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem in dopustnimi manjšimi odstopanji ter drugimi strokovnimi podlagami (npr. konservatorski načrt, če je relevanten).

Kaj PZI praviloma vključuje:

• zbirni načrt, načrte in priloge (elaborati, študije),

• načrte po strokah (arhitektura, konstrukcije, strojne in elektro inštalacije, krajinska ureditev …) v obsegu, ki ga glede na objekt določi vodja projektiranja,

• po potrebi popise/materiale, detajle, sheme, načrte opreme ipd.; del teh vsebin se lahko zaradi tehnologije gradnje dopolnjuje tudi med gradnjo (če ne vpliva na bistvene zahteve).

Pomembno: k prijavi začetka gradnje je treba PZI priložiti v predpisanem obsegu.

4) PID – projektna dokumentacija izvedenih del (“as-built”)

Namen: pridobitev uporabnega dovoljenja ter kasnejša uporaba in vzdrževanje objekta. PID prikazuje odstopanja od DGD (kot dela gradbenega dovoljenja) in od PZI (kot dela prijave začetka gradnje) na način, da so spremenjeni deli jasno prepoznavni.

Vsebina (bistvo):

• zbirni načrt (obrazci + zbirno tehnično poročilo + lokacijski prikazi),

• načrti: če med gradnjo ni bilo odstopanj, se novih PID načrtov praviloma ne izdeluje; če so bila dopustna odstopanja, se izdelajo spremenjeni načrti oziroma dopolnitve.

5) DZO – dokazilo o zanesljivosti objekta (kot “druga dokumentacija”)

DZO ni “projektna dokumentacija” v ožjem smislu, je pa ključni sklop dokazil in izjav, ki v praksi pogosto odloča, ali bo postopek za uporabno dovoljenje gladek ali boleč. Pravilnik ga izrecno uvršča med “drugo dokumentacijo”.

Zakaj je dober projektant (in vodja projektiranja) odločilen

Projektant ni zgolj risar načrtov. Je odgovorni koordinator – oseba/studio, s katero investitor sklene pogodbo, in ki zagotovi sodelovanje vseh potrebnih pooblaščenih strok (tudi, če niso “pod isto streho”).

Dober projektant poskrbi za:

• skladnost s predpisi in pravilniki ter pravilno izbiro postopkov (kaj je sploh treba oddati, kdaj in v kakšni obliki),

• celovitost in usklajenost dokumentacije (da se podatki v obrazcih, poročilih in risbah ne tepejo med sabo),

• vodenje mnenjedajalcev in pogojev (da se pogoji pravočasno prevedejo v projektne rešitve – brez dragih popravkov tik pred vložitvijo),

• obvladovanje sprememb med gradnjo (da so odstopanja zakonita, dokumentirana in pravilno prenesena v PID),

• sledljivost in urejenost projekta (kar postane zlata vredno pri reklamacijah, vzdrževanju, rekonstrukcijah), vključno z obveznostmi hrambe projektne dokumentacije.

Kako vam lahko pomagam kot arhitekt

V kolikor želite, prevzamemo projekt od prve zasnove IDZ do PZI/PID ter za vas vodimo celoten proces, koordiniramo stroke, pripravimo dokumentacijo v pravilnih formatih ter obsegu in poskrbimo, da je projekt izvedljiv, upravno zadovoljiv in ekonomsko smiseln – ne samo na papirju, ampak tudi na gradbišču.

Avtor: Gašper Kogelnik m.i.a.